Nasveti za zdravje

Duševno zdravje

SLIKA DUSEVNO ZDRAVJE

,

Vseh duševnih motenj se še vedno drži stigma in pričakovanja glede izida so zelo negativna. Zaradi neznanja o duševnih motnjah in strahu pred izključenostjo ljudje neradi iščejo pomoč in odlašajo, dokler le lahko zdržijo.

Anksiozne motnje poleg depresije in s stresom povezanih motenj predstavljajo najpogostejše duševne motnje v razvitem svetu. Najbolj prizadenejo aktivno populacijo, čeprav tudi med otroci niso redke.

Anksioznost ali tesnoba je neprijetno, strahu podobno čustveno stanje. Lahko se pojavi postopoma ali nenadno, razlikuje pa se tudi glede intenzivnosti in trajanja. Telesne invedenjske spremembe, ki jih doživljamo ob tesnobi so podobne odzivu na stres, a običajno bolj izrazite. Vključujejo pospešeno bitje srca, slabost v želodcu, potenje, tresenje, napetost mišic, hitro utrudljivost, težave s prebavo, oteženo dihanje, vrtoglavico, nespečnost, težave s koncentracijo, prisotno pa je lahko tudi izogibanje dejavnostim ali krajem, ki vzbujajo strah. Na ravni čustev posameznik doživlja vznemirjenost, občutke ogroženosti, strahu in panike. Na ravni mišljenja pa se mu porajajo neprestane skrbi o stvareh, ki so mu pomembne ter misli kot: ''Zmešalo se mi bo.'', ''Tega ne morem obvladovati''.

Večina ljudi občasno izkusi epizode tesnobe, ki pa so navadno kratke in minejo same od sebe. O bolezenski tesnobi ali anksioznostnih motnjah pa govorimo, ko tesnoba traja več kot dva tedna, ko je pri posamezniku prisotnih več simptomov anksioznostnih motenj, ko je posameznik ne zmore obvladovati in ga pomembno ovira v vsakodnevnem funkcioniranju. Nekateri simptomi anksioznostnih motenj so pogosto prisotni pred nastankom depresije ali med depresijo, kar posameznika še dodatno ovira. V skupino anksioznostnih motenj uvrščamo več različnih motenj: generalizirano anksioznostno motnjo, panično motnjo, fobije, posttravmatsko stresno motnjo in obsesivno kompulzivno motnjo.

Pri premagovanju tesnobe so lahko v pomoč sprostitvene tehnike, spreminjanje negativnih misli in aktivnosti, ki jih posameznik doživlja kot sproščujoče (hobiji, glasba, rekreacija …) 

 

Pomembno podporno zdravljenje predstavljajo tudi delavnice Podpora pri spoprijemanju s tesnobo, ki so posameznikom brezplačno na voljo v zdravstvenih domovih. 

 

Pri hujših oblikah oz. ko se tesnoba razvije v motnjo, pa je potrebno poiskati strokovno pomoč – v obliki psihoterapije/psihološkega svetovanja ali zdravljenja z zdravili.

Več o anksioznosti, njenih simptomih in njenem premagovanju si lahko preberete v knjižici Ko te strese stres.

Nekaj virov pomoči v stiski se nahaja tukaj.