Projekt
Predstavitev
| Ime: | Za boljše zdravje in zmanjšanje neenakosti v zdravju |
| Krajše ime: | Skupaj za zdravje (SZZ) |
| Nosilna organizacija: | Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) |
| Partner: | Norveški inštitut za javno zdravje (Norwegian Institute of Public Health) |
| Vodja projekta: | mag. Marija Magajne |
| Vodja DS 1 - Otroci in mladostniki: | mag. Polonca Truden Dobrin |
| Vodja DS 2 - Odrasli: | Jožica Maučec Zakotnik |
| Sodelujoči: | slovenski strokovnjaki v preventivnem zdravstvenem varstvu, predstavniki strokovnih združenj in izvajalci zdravstvene dejavnosti |
| Trajanje: | od 24. 9. 2013 do 30. 9. 2016 |
| Financiranje: | Norveški finančni mehanizem 2009–2014 |
| Program: | Pobude za javno zdravje |
| Tip projekta: | Vnaprej definirani projekt |
Ozadje
Zdravje je ena izmed temeljnih človekovih pravic in pomembna vrednota za posameznika, družino in družbo. V Sloveniji so številne politike usmerjene v krepitev in ohranitev zdravja. Za dosego tega cilja so uvedeni številni programi. Tudi v sistemu zdravstvenega varstva imajo prebivalci tradicionalno na razpolago več preventivnih programov, za katere je značilno, da so zagotovljeni in dostopni za vse, ne glede na dohodek posameznika. Kljub temu so opazne razlike v koriščenju teh storitev.Pričakovana življenjska doba in drugi izbrani
kazalniki zdravja kažejo, da se je zdravstveno stanje celotne populacije v zadnjih desetletjih precej izboljšalo. Kljub temu pa ostajajo neenakosti v zdravju, saj so opazne razlike v zdravju posameznikov iz različnih socialno-ekonomskih skupin. Dejavniki, kot so izobraževanje, zaposlovanje, dohodek, socialna varnost in socialna omrežja, vplivajo na življenjski slog, dejavnike tveganja in uporabo zdravstvenih storitev, zato se zdravje skupin z višjim socialno-ekonomskim položajem izboljšuje hitreje.
Zdravstveni sistem sam sicer ne more bistveno zmanjšati neenakosti v zdravju, vendar ima pomembno vlogo, zato je pri načrtovanju zdravstvenih politik potrebno posebno pozornost nameniti tudi temu vidiku. S krepitvijo vsem dostopnih preventivnih programov v primarnem zdravstvenem varstvu lahko zmanjšamo in preprečimo bolezni, povezane z življenjskim slogom. Pri tem je pomembno vključevanje vseh skupin prebivalstva, zato je treba posebno pozornost nameniti skupinam z nižjo odzivnostjo zaradi socialne stiske ali pomanjkljivih informacij. Z aktivnim pristopom pri vključevanju v preventivne programe lahko zdravstveni sistem doprinese k zmanjševanju neenakosti v zdravju.
Cilji projekta
Splošni cilj projekta Skupaj za zdravje je zmanjšati kronične nenalezljive bolezni, povezane z življenjskim slogom, s pomočjo nadgrajenih in okrepljenih preventivnih zdravstvenih programov. Zmanjšanje pojavljanja kroničnih nenalezljivih bolezni, ki so povezane z nezdravim življenjskim slogom, bi lahko dosegli z zgodnjim odkrivanjem tveganja za nastanek teh bolezni, s pristopom vseživljenjske perspektive ter intervencijami in pristopi za zmanjševanje neenakosti v zdravju.Projekt Skupaj za zdravje se osredotoča na razvoj novih pristopov v preventivnem zdravstvenem varstvu, izboljšanje dostopnosti do preventivnega varstva za vse skupine prebivalstva, krepitev zmogljivosti ter medsektorskega delovanja s posebnim poudarkom na pristopih za zmanjševanje neenakosti. V ospredju so novi pristopi na področju preventivnega zdravstvenega varstva otrok in mladostnikov, vključno z vzgojo za zdravje za otroke, mladostnike, nosečnice in starše, ter novi pristopi pri preprečevanju in zmanjševanju bremena kroničnih nenalezljivih bolezni pri odraslih.
Z aktivnostmi v projektu želimo okrepiti zmogljivosti za izvajanje dejavnosti v preventivnem zdravstvenem varstvu ter dopolniti mehanizme in programe, usmerjene v preprečevanje in zmanjšanje neenakosti v zdravju, pri čemer bo posebna pozornost namenjena opredelitvi ciljanih intervencij glede na ogroženost oziroma individualno oceno potreb, ki bodo dopolnjevali sicer univerzalno oblikovan program preventivnega zdravstvenega varstva.